Slovenija je leta 2000 začela z duhovno oskrbo v Slovenski vojski in leta 2007 tudi v Policiji. Leta 2004 je Slovenija postala članica Evropske unije in severnoatlantskega obrambnega zavezništva – Nata. Pred duhovniki, ki delajo med uniformiranimi državljani ter pred vojaki in policisti je veliko novih izzivov. Pa tudi pred Slovenijo kot državo in slovenskim narodom se v tem idejnem in gospodarskem ter politično globaliziranem svetu pojavljajo novi izzivi: nevarnost izgube narodne identitete in slovenskih vrednot, opuščanje slovenske tradicije, zapostavljanje slovenščine itd.
Vojska in policija pa sta po drugi strani tudi državotvorni ustanovi, ustanovi, ki morata pozitivno odsevati tako razpoznavne vrednote slovenske države kot pozitiven odnos do slovenske tradicije, kulture in jezika.
Duhovniki, ki delujejo med slovenskimi uniformiranimi državljani, jim v prvi vrsti zagotavljajo duhovno oskrbo, se pravi, da jih spremljajo na njihovih poteh, se z njimi pogovarjajo, jih spodbujajo in tolažijo ter njih in družinske člane, če želijo, pripravljajo na zakramente in jim jih delijo. Spremljajo jih tako doma kot tudi na mirovnih operacijah v tujini, kjer vprašanja duhovnega sveta postanejo številna in močna. Slovenski vojak in policist mora ljubiti svojo domovino, varovati slovenske državljane in državo, odsevati mora slovenskost in slovenske vrednote, govoriti mora lepo slovenščino in kot Slovenec in slovenski državljan to poslanstvo varovanja in vzdrževanja miru dobro opravljati tako doma kot v tujini.
Naloge duhovnikov med vojaki in policisti so torej velike, vsega ne zmorejo sami. Prijatelji, ki se zavedamo pomena njihovega dela, smo se že pred leti zbrali in ustanovili Društvo sv. Modesta. Tudi z izborom imena društva smo želeli pokazati, kje vidimo jedro slovenstva in kako je potrebno gojiti to, kar so naši predniki z mnogimi žrtvami in iskrenimi prizadevanji posredovali nam.